Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celotne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Osnovno načelo delovanja programa Ekošola je, da bodo otroci kmalu v prihodnosti vplivali in sprejemali pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja. Skozi dejavnosti v programu postajajo ambasadorji za uresničevanje trajnostnega razvoja ter vplivajo tudi na obnašanje odraslih ter spreminjajo njihove vzorce ravnanja. Program Ekošola je šola za življenje, zato v njem uresničujemo naslednja načela:
- skrb za človeka vključuje varovanje zdravja, izgradnjo medsebojnih odnosov ter skrb za okolje in naravo,
- okoljska vzgoja je sestavni del ciljev in vsebin vsakega predmeta v izobraževalnem programu,
- naravoslovne dejavnosti povezujejo cilje in vsebine med predmeti,
- vrednostni cilji so sestavni del življenja šole,
- dejavnosti mladih so odraz ustvarjalnosti, novih idej in konkretnih akcij oziroma projektov,
- vzgojno delo znotraj šole je celovito in povezano z lokalno skupnostjo in odločevalci,
- prihodnost je v povezovanju mladih med državami Evrope in sveta.
Glavni cilj slovenskega programa Ekošola je vzgoja otroka, da skrbi za okolje in naravo postane del življenja.
Drugi cilji so:
- uvajati vzgojo in izobraževanje za okoljsko odgovornost,
- spodbujati in večati kreativnost, inovativnost ter izmenjavo idej,
- učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija),
- povezovati okoljska vprašanja z ekonomskimi in socialnimi,
- razvijati pozitivne medsebojne odnose,
- sodelovati pri preprečevanju in odpravi revščine,
- vzgajati in izobraževati za zdrav način življenja v zdravem okolju,
- povezovati ekošole v Sloveniji, EU in širše.
Ekošola bogati čustvene vezi otrok do narave. Uči jih spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. Otrokom in vzgojiteljem daje priložnost, da znanje, ki ga pridobijo v okviru dejavnosti, uporabijo v vsakdanjem življenju.
V Vrtcu Jesenice smo v šolskem letu 2022/2023 prvič pristopili k izvajanju programa. Pristopili so vsi oddelki v vseh enotah vrtca. Ob uspešno izvedenih aktivnostih, je vrtec pridobil zeleno zastavo, simbol Ekošole in dokaz, da prispevamo k spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju. Glede na pozitivne izkušnje z izvajanjem programa nadaljujemo tudi v tem šolskem letu.
Koordinatorka programa v šolskem letu 2024/25 je Barbara Čop.
Projekti v enotah:
Enota Angelce Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 3a
ŠOLSKA VRTILNICA
Vrtci predstavljajo prostor učenja, življenja in izkušenj. Otrokom je potrebno zagotoviti, da si pridobijo znanja na temelju izkušenj, s pomočjo raziskovanja, poskusov ter preko praktičnega dela. Projekt Šolska VRTilnica tako omogoča velike možnosti za izvajanje različnih oblik aktivnosti, kot koristno preživljanje prostega časa v zdravem okolju.
Šolski vrtovi lahko postanejo mesto za osvajanje novih znanj, veščin in navad, ki ostanejo za celo življenje. Na zanimiv in praktičen način lahko postopno uvajamo najmlajše v okoljsko vzgojo in izobraževanje.
Cilji in prednosti vrtov:
- Otroci se navajajo na potrpežljivost, sodelovanje, timsko delo, si pridobivajo nova znanja, spretnosti.
- Otroci pridobijo nove spretnosti in znanja, ki so ključnega pomena za učinkovit trajnostni razvoj 21. stoletja.
- Izkoristiti vrt za različne oblike in načine učenja.
- Otroci preživijo več časa v naravi.
- Okolice vrtcev, igralnice so lepši, urejeni.
Enota Angelce Ocepek, Cesta Cirila Tavčarja 21
MLADI RAZISKOVALCI
Skozi projektne aktivnosti bomo poudarjali odnos do vsega, kar nas obdaja, kot temeljno vrednoto za življenje v sožitju z naravo in družbenim okoljem. Ta odnos temelji na ozaveščenosti in znanju in se ga težko nauči, če ni privzgojen že zgodaj v otroštvu, s starostnim razvojem otrok pa se samo nadgrajuje.
Otroci:
- spoznavajo svet okoli sebe preko opazovanja, praktičnega dela, eksperimentiranja;
- spoznavajo različne ekosisteme v bližini vrtca;
- opazujejo živi in neživi svet v izbranem ekosistemu;
- rišejo elemente izbranega ekosistema;
- spoznavajo, kako je v izbranem ekosistemu vse povezano med seboj;
- spoznajo vlogo in pomen deževnika pri prezračevanju in mešanju prsti;
- razlikujejo med naravnim in umetnim okoljem;
- prepoznavajo različne listne ploskve;
- prepoznavajo različne barve listov v jesenskem času;
- opazujejo list (s pomočjo lupe prepoznavajo listni rob, listne žile, pecelj);
- vedo, kaj se zgodi z listi, ko odpadejo z veje.
HRANA NI ZA TJAVENDAN
Odpadna hrana privede do družbenih, gospodarskih in okoljskih posledic ter negativno vpliva na varnost preskrbe s hrano. Ogromna količina hrane se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: ob pridelavi na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, proizvodnji, v trgovinah in doma. Po podatkih SURS-a največ odpadne hrane v Sloveniji nastaja v gospodinjstvih (47 %) in gostinstvu (37 %), precej manj pa v trgovini z živili (9 %) in v proizvodnji hrane (7 %). Hrana, ki jo zavržemo, predstavlja zavrženo vodo, energijo in naravno bogastvo. Zato moramo iskati rešitve, da bo odpadkov čim manj – tudi v prehranski verigi.
CILJI:
- Zmanjšati in preprečiti nastajanje odpadne hrane v vrtcu in doma.
- Spodbuditi praktično uporabo neporabljene hrane in prikazati pravilen način shranjevanja prehranskih izdelkov (kuharski mojster ni tisti, ki dobro kuha ter ustvarja veliko odpadkov, temveč tisti, ki premišljeno nakupuje in porabi vse sestavine). Pravilno reciklirati in odlagati ostanke hrane (kompostiranje in ločeno odlaganje v zabojnik za biološke odpadke).
- Povečati zavedanje in izobraževati o odgovornem odnosu do hrane v celotni prehranski verigi ter posebej ravnanju z odpadno hrano.
- Spodbujati trajnosten življenjski slog in navade v vrtcih, šolah, fakultetah in doma z odgovornim odnosom do hrane.
DO Frančiške Ambrožič, Hrušica
MISIJA ZELENI KORAKI
Z izbiro prevoznega sredstva vplivamo na naše okolje, zdravje in kakovost življenja – svojega in vseh v skupnosti. V projektu Misija: Zeleni koraki otroci, proučujejo različne načine in oblike prevoza, predlagajo, kako preusmeriti promet na bolj trajnostne in okolju prijazne oblike prevoza ter poskušajo spreminjati lastne potovalne navade med šolskim letom in med počitnicami. S spremenjenimi oblikami prometa prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, manjši onesnaženosti zraka (posebej v mestih), racionalni rabi virov v prometu in izboljšujemo svoje zdravje.
Otroci raziskujejo, spoznavajo, predstavljajo:
- S katerimi okolju in zdravju prijaznejšimi načini prevoza zmanjšujemo ogljični odtis?
- Poznate svoj ogljični odtis za vaš promet in potovanja?
- Kakšne spremembe v potovalnih navadah za pot v šolo, službo in na počitnice so potrebne, da bomo manj obremenili okolje?
- Kako lahko prilagodimo potovalne navade v ožji in širši skupnosti: delimo – izposojamo – uporabljamo javni prevoz – kombiniramo?
- Ali in kako lahko prilagodimo vsakodnevna opravila, da bodo naše poti varne ter prijazne zdravju in okolju? Kako ju je mogoče izboljšati?
- Kako zelena je prometna ureditev v naši skupnosti?
- Kako trajnostno potovati na kratke in daljše razdalje?
Enota Julke Pibernik
BIOTSKA PESTROST IN VODA
Ali otroci razumejo, kakšen je njihov vpliv na naravo in na svet okoli nas? Ali se zavedajo, kako naša vsakodnevna dejanja spreminjajo okolje v naši neposredni bližini in širše? Kako jim razložiti, da lahko naša dejanja povzročajo ali blažijo podnebne spremembe, ki vplivajo na vsa živa bitja na svetu? Ali vedo, da je biotska pestrost odvisna od podnebnih razmer in da zaradi podnebnih sprememb številne vrste izumirajo?
Omogočimo jim, da preko različnih aktivnosti spoznajo pomen rastlin za vsa živa bitja, da opazujejo vreme in spremembe, ki se dogajajo, pomagajmo jim razumeti te spremembe, dovolimo jim, da raziskujejo živi svet v neposredni bližini ustanove in širše, predstavimo jih pojem biotska pestrost in zakaj določene vrste izginjajo, naučimo jih, da je potrebno za vsako živo bitje skrbeti.
Otroci:
- Opazujejo vreme, spoznavajo vremenske pojave, podnebne spremembe, medsebojne vplive vremenskih pojavov in biotske pestrosti.
- Poznajo pojem biotska pestrost.
- Raziskujejo biotsko pestrost (rastline in živali) v neposredni bližini vrtca/šole.
- Spoznavajo avtohtone in tujerodne vrste živih bitij.
- Spoznavajo življenjski cikel živih bitij.
- Spoznavajo dele rastlin in osnovne pogoje za rast rastlin.
- Opazujejo odzive živih bitij na spremembe v naravi.
- Spoznavajo vrste živih bitij, ki izumirajo.
- Razvijajo spoštljiv in pozitiven odnos do narave.
- Cenijo vodo kot življenjsko vrednoto.
- Poznajo vire pitne vode.
- Poznajo kroženje vode v naravi.
- Spoznajo najpogostejša onesnažila vode in posledice onesnaževanja z njimi.
- Se seznanijo s porabo vode doma in v vrtcu.
- Načrtujejo ukrepe, s katerimi lahko varčujejo s porabo vode (doma in v vrtcu).
Enota Cilke Zupančič, Koroška Bela,
DO Ivanke Krničar, Blejska Dobrava
ODPADKOM DAJEMO NOVO ŽIVLJENJE
Otroci skozi projektne aktivnosti spoznajo pomen ločenega zbiranja odpadkov ter krogotoke za odpadne materiale iz vsakdanjega življenja. Hkrati želimo povezati ozaveščanje in izobraževanje o odpadni embalaži z vsakdanjim življenjem in skozi različne aktivnosti otrokom in mladim predstaviti sestavo različnih vrst embalaže ter vire iz katerih je embalaža pridobljena, o stanju naravnih virov in njihovem ohranjanju.
Cilji:
- Raziskovati in spoznati sestavo odpadne embalaže: viri in kako je pridobljena, stanje naravnih virov, ohranjanje naravnih virov.
- Zakaj in kako ločevati različne vrste odpadne embalaže, še posebej odpadnega papirja in kartona, odpadne plastike, odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove (KEMS ali Tetra Pak) ter odpadnih kovin.
- Spoznati možnosti predelave in recikliranja odpadne embalaže, kako pridobiti sekundarne surovine in izdelati izdelke iz recikliranih materialov.
- Spodbujati k oblikovanjem krogotokov za odpadne materiale iz vsakdanjega življenja ter opredeliti sodelujoče (krožno gospodarstvo).
- Iskati in predstavljati primere dobre prakse na področju ločevanja odpadkov, recikliranja in izdelave ter uporabe novih izdelkov iz recikliranih materialov.
- Organizirati krajše zbiralne akcije akcij, posebej odpadnega papirja (za namen odkupa s strani družbe Dinos, d.o.o.).
- Sodelovati v ETZO – Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, 16.‒ 24. november 2024.
PODNEBNA KAMPANJA – PODNEBNI TEK
V času od 14. do 22. aprila 2025 bomo izvedli Podnebni tek s katerim bomo ozaveščali otroke in lokalno skupnost o posledicah, ki jih povzročajo podnebne spremembe.
