Kam le čas beži… se najbrž  vsi občasno vprašamo. Zagotovo pa smo se to vprašali v naši enoti, saj je že tako kratek mesec februar minil, kot bi mignil. Kljub temu je bil zanimiv, pester , poln novih doživetij in spoznanj.

V začetku smo kar nekaj časa namenili spoznavanju , pomenu kulture, usvajanju kulturnega dialoga in se seveda spomnili velikana slovenskega pesništva, Franceta Prešerna. Peli smo himno ,narisali Prešernov portret, prebirali njegove pesmi in stihe. Slovenski kulturni praznik smo obeležili s prireditvijo na kateri so nastopili otroci skupine Sončki in Baloni, člani vokalno –dramske skupine Drobižki ter v goste povabili predstavnike krajevne skupnosti Hrušica.

Kmalu za kulturnim praznikom je prišel najbolj norčav in najbrž najbolj težko pričakovan dan v letu- pustni torek. Že same priprave nanj so bile zelo intenzivne in zelo zabavne. Risali smo, rezali, barvali in packali ter odeli prostore v pisan pajčolan pustnih barv. Na pustni torek pa… v vrtec ni bilo Naceta, niti Taje, ne Matevža in ne Žiga. Tudi vzgojiteljice so ostale doma.

Prišla je cela gasilska četa, nešteto super junakov, živali iz bližnjega gozda, celo čarovnica izpod Kleka in krokodil iz reke Nil, vitezi in princeske iz daljnih kraljestev…Vsa ta  pisana druščina se je zabavala, rajala na pustnem plesu, se sladkala s krofi in miškami na pustnem sprevodu skozi vas in zabavala mimoidoče .

Po vseh teh napornih dneh, so se prilegle počitnice. Snega sicer ni bilo in niso bile prav nič zimske- kako naj bi bile, saj smo zimo maškare več kot očitno, uspešno pregnale.

Spočiti smo se v zadnjih dneh meseca vrnili v vrtec in vsi skupaj že razmišljamo o  toplejših dneh, saj je v zraku že zaznati vonj po pomladi.