Maj – mesec, ko se planjave v krajih pod Golico odenejo v belo, travniške cvetlice omamno dišijo in s svojimi barvami kar vabijo medse. Zjutraj nas pozdravlja ptičje petje, čez dan spremlja oglašanje čričkov. Ah ja… ni čudno, da maj velja za najlepši mesec v letu.

Nadvse lep, zanimiv in igriv je bil maj v vrtcu. ker omejitev zaradi covida praktično ni bilo več, smo si lahko privoščili oziroma izpeljali vse načrtovane dejavnosti in nadoknadili zamujene.

V prvem tednu po prvomajskih počitnicah smo bili v knjižnici. Poslušali smo pravljico – zadnjič v tem vrtčevskem letu.

Šli smo na delavnice Poroka nekoč in danes v Kosovo graščino. Ogledali smo si stavbo kot tako, njene značilnosti in posebnosti, se pustili zapreti v zaporniško celico, se dalj časa zamudili v poročni dvorani graščine, od koder so se nekateri vrnili poročeni.

Zobna asistentka iz zdravstvenega doma Jesenice nam je predstavila oziroma osvežila znanje s področja ustne higiene, umivanja zob.

Vokalno dramska skupina Drobižki je nastopila na otvoritvi razstave didaktičnih igrač vrtca, ter na Stari Savi na Paradi učenja in po pričakovanju – navdušili.

S predstavo Lačna gosenica nas je razveselilo Gledališče za vse.

V tednu vseživljenjskega učenja smo se družili na športnih igrah. Pod taktirko gospe Monike in Martine iz Glasbene šole Jesenice pa smo prepevali, poslušali, igrali in se spoznavali z različnimi glasbenimi instrumenti.

Na dan Cici Vesele šole smo reševali igrive didaktične naloge za razvijanje številskih in prostorskih predstav, logičnega razmišljanja, razvrščanja in si tako prislužili Cici pohvalo.

Bili pa smo še nekje…Prav na koncu mišje vasi, kjer stoji lepa stara hiša, nad njenimi vrati pa visi napis Pekarna Mišmaš. No, mi ravno v mišji vasi nismo bili, temveč v gasilskem domu na Hrušici, kjer gostijo slavno pekarno Mišmaš in kjer smo na delavnicah spoznali peka Mišmaša, Jedrt in skupaj z miškami zamesili kruh.

Zgodilo pa se je še nekaj. Zagorelo je v naši razdelilni kuhinji od koder se je ogenj kar hitro začel širiti po hodnikih, gost dim pa je zajel igralnice. Pravzaprav je to le eden od mnogih scenarijev, ki bi se dejansko lahko zgodil, mi pa smo tako kot vsako leto izvedli evakuacijsko vajo. Preizkusili smo kakšna je organizacijska in tehnična pripravljenost za varno ter hitro evakuacijo iz objekta in bili z rezultatom zadovoljni.

Naj tokrat zaključim in vas pospremim v nov dan s tole mislijo: Ni vsak dan dober, je pa nekaj dobrega v vsakem dnevu.

Foto in tekst:

Mojca Čufer in Maja Mauko