Zdi se, kot da smo pravkar vstopili v vrtčevsko leto, pa je že tu november. To je mesec, ko narava še z zadnjimi listi pokrije tla in se pripravi na zimo. Dnevi so vse krajši in sončni žarki že vztrajno izgubljajo svojo moč. November velja za najbolj temačen in najmanj aktiven mesec v letu, kar pa zagotovo ne velja za dogajanje v naši enoti.

V duhu praznika spomina na mrtve, smo se odpravili k spomeniku talcev na Belem polju, raziskovali njegov pomen in podobe na spominski plošči.

Ker je jesen najlepša v gozdu, je bil dopoldanski sprehod po soteski Dobršnik  prav posebej zanimiv in čaroben.

Obiskali smo tudi bližnjo kmetijo. Spoznali smo delovne stroje, živali, delo kmeta. Pomolzli smo koze, jih gnali na pašo in potem seveda očistili hlev. Če sodimo po navdušenju otrok, vam lahko rečem, da se za prihodnost kmetijstva ni treba bati.

Tradicionalni slovenski zajtrk je dogodek, ki ga vsako leto obeležujemo 3.petek v novembru. To je pravzaprav vseslovenski projekt, ki spodbuja zavedanje o pomenu, prednostih lokalno pridelane hrane, samooskrbi. Večina otrok tako že dobro ve, da ga sestavljajo kruh, mleko, med, maslo in jabolko. Obiskal nas je tudi čebelar in nam predstavil izjemen pomen čebel za naravo, prehrano, zdravje človeka in druge dejavnike življenja. Poslovili smo se z pesmijo Čebelar, ki je tekom let postala kar nekako nepogrešljiva v repertoarju pesmi v vrtcu.

Družili smo se ob predstavi Piščanček Pik v izvedbi strokovnega tima in v knjižnici, na predstavi Zaklad.

Vsi skupaj pa že pogledujemo k veselemu decembru ter kujemo načrte za okrasitev, koledovanje in odštevamo dni do prihoda Dedka Mraza.