Na Koroško Belo so prišli, čisto pravi, z dvema službenima voziloma, s čelado, s polno opreme, samo za nas in na našo srečo brez požara ali nesreče, GASILCI. Imeli smo prav poseben, čudovit dan, ki je prinesel nova znanja in čudovito izkušnjo.
Gasilec nam je pokazal in razložil vse o opremi, ki jo potrebujejo pri gašenju in reševanju, spoznali smo se z različnimi pripomočki, ki jih uporabljajo pri reševanju. Natančno smo si ogledali službena vozila in na našo srečo, se je v enem skrivala polna cisterna vode. Za nekaj trenutkov smo postali pravi gasilci in čeprav smo škropili po spominskem parku, so se nasmehi ponosa raztegnili čez obraze kot mavrica, ki nam jo je pričaral gasilec. Na drugem vozilu je bila ogromna lestev, ki je kar klicala po adrenalinskem dvigu. Otroci so imeli možnost se dvigniti in zagugati v reševalnem jopiču s pomočjo škripca, pogumni zaposleni pa so iz višine pomahali celi Koroški Beli.
Res smo ponosni in hvaležni, da smo lahko gostili že druge uniformirane junake, ki poleg policistov skrbijo za našo varnost in se nesebično za vse nas podajajo v nevarnost, če je to potrebno. Marsikaj smo, s skromnostjo pa se le s težavo poistovetimo, tako zaključujemo s simpatičnim zaključkom malega junaka »Hvala, kdaj pa pridejo reševalci?«