Počitnice so minile skoraj v trenutku. Poletje se je poslovilo, mi pa smo polni pričakovanj odprli vrata, tokrat trem oddelkom v enoti na Hrušici.

Za nami je tudi že uvajalni mesec, kot radi rečemo septembru.  Najmlajši, ki so prvič prestopili prag vrtca, skoraj nimajo več težav z ločitvijo od staršev in ti precej lažje odhajajo v službo. Starejši otroci so usvojili dnevno rutino, se seznanili z bližnjo okolico vrtca, raziskali novo igralnico. Prijateljstva preteklega leta so se ohranila, poglobila, spletla so se nova, porodile so se prve ljubezni.

Mesec september je že sam po sebi zanimiv in pester. Z njim se začne novo vrtčevsko leto, ki predstavlja nov začetek. September je nepopisan list, na katerega se bomo trudili napisati najlepše, najboljše in nepozabne zgodbe.

Ena taka, skrivnostna je bila prav zagotovo obisk tete Jeseni. Čisto po tiho in prav nič sramežljivo je potrkala na naša vrata. Razveselila nas je z obilico jesenskih dobrot, nam zapela Pesem o jeseni, povedala prav vse o jesenskem vremenu, pridelkih, ob odhodu pa kar tako, mimogrede spremenila naravo v pisano  barvno kuliso, ki je prava paša za oči in kar vabi medse.

Ustvarjali smo na temo jeseni, se preskusili v igranju na male ritmične inštrumente, se igrali gledališče in neizmerno uživali v pomerjanju kostumov za predstavo.

Za nami pa je že  prva vaja Vokalno dramske skupine Drobižki, ki je začela z usvajanjem ljudskih plesov in pesmi.