Novo šolsko leto je tu! September je pridirjal s polno paro, nas malo potresel in kot po navadi prinesel spremembe. Novi prijatelji, ‘nove’ igralnice, ‘nove’ vzgojiteljice, za nekatere ‘nove’ enote. Nove zgodbe za tiste, ki prvič vstopili v vrtec. Novo, drugačno, ki na novo povezuje in nas utrjuje. Tistim otrokom, ki so ob teh spremembah začutili stisko, smo strokovni delavci ponudili bližino, objem, naročje, jim brisali solze, dokler se niso posušile.
Pa nismo le brisali solz, seveda ne! Spoznali smo pravila in sklenili dogovore, zaradi katerih bodo dnevi v vrtcu za nas prijetnejši in lažji. Veliko smo se igrali, se družili in razposajeno tekali po igrišču našega vrtca.
V tednu Evropske mobilnosti smo spoznavali, kako na okolje in naše zdravje vpliva promet z izpušnimi plini in kateri načini potovanja so nam in naši zemlji bolj prijazni. Spoznavali smo tudi pravila vedenja v prometu. Poskušali smo v vrtec prihajati brez avtomobila.
Ker septembra pride k nam jesen, smo zavihali rokave in prijeli za ‘delo’. Izdelali smo jesensko dekoracijo, naš vrtec smo odeli v lepe jesenske barve in čakali na obisk tete Jeseni. In je prišla! Malce utrujena, ker ima čez glavo dela v gozdu. Prinesla je polno košaro jesenskih poljskih pridelkov, prinesla nam je tudi sladko jesensko sadje, da smo se z njim posladkali. Pričarala nam je pravljično vzdušje s predstavo Mali in Veliki zajec. Bila nam je zelo všeč. Hvala za predstavo, hvala za prijeten obisk, teta Jesen!
V zadnjem tednu septembra smo se odpravili v športni Park Podmežakla na Mini cicibanovo olimpijado. Zavod za šport Jesenice nam je s pomočjo dijakov Srednje šole Jesenice pripravil zanimivo gibalno dopoldne, kjer smo se igrali olimpijske igre. Prižgali smo olimpijski ogenj, poslušali našega hokejista Sabahudina Kovačević, srečali lisjaka Foksija, se ogrevali z različnimi gibalnimi igrami in premagovali športne izzive in ovire. Okrepčali smo se z mlekom in sladkim presenečenjem. V vrtec smo se vrnili polni vtisov in seveda utrujeni, kot se za športno prireditev spodobi. Svoje sta prispevala toplo, skoraj poletno vreme in dolga pot do Podmežakle in nazaj. Pa smo zmogli tudi to!

 

Tekst in foto:

Irena Poklukar in Maja Mauko