Kljub meglenim in hladnim jutrom, je jesen naravnost veličastna. Vse njene prekrasne barve, s soncem obsijane krošnje dreves, energija jeseni navdaja s posebno inspiracijo. Vse diši po pečenem kostanju, večeri so mirni in pravo veselje je popiti skodelico toplega napitka zavit v odejo. V jeseni sončni žarki božajo nežno, pa vendarle se to čuti zelo prijetno. Še najbolj intenzivno pa čar jeseni čutijo otroci, ki se znajo tako iskreno prepustiti njenim radostim. Opazujejo veveričke, ki prečkajo travnik in splezajo na drevo, poslušajo dež in veselo skačejo po dežnih lužah v svojih pisanih škornjih, prepevajo jesenske pesmi ob kitari, flavti ali klavirju, ustvarjajo jesenske zgodbe. Še najraje pa poslušajo šelestenje listja pod nogami, tekajo po njem, naberejo sebi najlepše, delajo kupe iz posušenega listja in se z vso srečo tega sveta vržejo nanje, ob čemer se širi nasmeh do ušes. Z največjim žarom zajemajo vso to jesensko odpadlo listje in ga mečejo v zrak. Tu se čuti otroška pristnost, iskrenost, notranje motivirana igra, ki je polna domišljije in veselja.