Hitro se zgodi, da stvari, ki so sila prijetne, če so spontane, postanejo prisila in nekaj kar je treba in tako izgubijo ves svoj čar. Teden brez igrač, datumsko določen za cel Vrtec Jesenice, se pri nas ni zgodil tako. Bil je zares prijeten, nagajiv, razburljiv in prav tak, da bo po vsej verjetnosti še malce ostal. Igrače z jasnimi navodili, z določenim številom igralcev so zamenjali nestrukturiran in naravni material. Pravila smo si izmišljevali sproti, če in ko smo jih potrebovali. Prav tako se je sproti razvijala igra in nastale so prave didaktične igre, ki smo jih soustvarjali. Najbolj pa smo uživali, ko smo se igrali tam, kjer se igra sama zgodi – v naravi, zunaj, na prostem.