Februar je res da  najkrajši mesec v letu, a zato nič manj raznolik in zanimiv.  In čeprav nas zima še vedno objema z mrzlimi jutri in snežnimi plohami, je v zraku že čutiti, da prihaja pomlad.

V začetku meseca smo seveda obeležili slovenski kulturni praznik. Odkrivali smo pomen kulture in jezika ter spoznavali življenje in delo pesnika Franceta Prešerna. Naučili smo se pesem O, Vrba, poslušali državno himno in se učili primernega vedenja ob izvedbi le te. Praznik smo obeležili s slovesnostjo, med likovno urico pa z ogljem risali portret Prešerna.

Ne glede na to, da so bili dnevi prežeti s kulturo, so nam misli po malem že uhajale k pustovanju. Čeprav  je bil letos pustni čas med počitnicami, smo veliko govoril o tej temi. Spoznavali smo običaje na slovenskem, tradicijo  kraja in zakaj pust prinaša smeh, ustvarjalnost in trenutke, ki so del kulturne dediščine.

Po vrnitvi s počitnic smo si ogledali kamišibaj Zakaj je sneg bel. Obiskali smo knjižnico, si izposodili knjige in poslušali pravljico Ta klobasa je moja.

Zagotovo pa smo najlepše dopoldne preživeli na kmetiji pr Šmon, kjer so nas pričkali komaj en dan stari kozlički. Opazovanje, teh malih prisrčnih živalic je bilo prav posebno doživetje – trenutek, ko se čas za hip ustavi. Otroci so z iskrenim zanimanjem in občudovanjem spremljali njihove prve korake. V njihovih očeh se je zrcalilo presenečenje, nežnost in tisto pristno veselje, ki ga lahko prebudi le stik z novim življenjem.

Šli pa smo tudi v gozd in preverili kako uspešno in  če sploh, so maškare pregnale zimo. Z veseljem vam sporočamo, da pomlad prihaja in kot je videti, bo tu prav kmalu.