S toplimi dnevi smo se poslovili od poletja in vstopili v čarobno jesen. Narava se počasi odpravlja k počitku, drevesa oblačijo pisana oblačila, travniki se lesketajo v jutranji rosi, po zraku pa že diši po kostanjih.

V mesecu septembru smo se dodobra spoznali, usvojili pravila in dnevno rutino, se družili s starimi prijatelji in spoznali nove. Obeležili smo evropski teden mobilnosti. Skozi igro, dejavnosti in zgodbo o zajčji družini smo spoznavali, kako pomembno je gibanje, hoja, kolesarjenje in kako lahko z drobnimi vsakodnevnimi odločitvami prispevamo k ohranjanju čistega okolja.

Nekega jutra pa, ko smo ravno sedli na blazine in začeli z učenjem prve jesenske pesmice, je v naš vrtec prišla Teta Jesen. Vstopila je tiho, kot bi jo prinesel veter, oblečena v obleko iz pisanega listja, s klobukom na katerem so se bleščali želodi, lešniki in kostanji. V naročju je nosila veliko košaro, polno jesenskih zakladov. Nasula nam je polno mero modrosti o tem prečudovitem letnem času in ob odhodu obljubila, da se še vrne… prihodnje leto, vsakič in  znova. In ko  v vetrovnih dneh Teta Jesen pleše med drevesi, pušča za seboj zlate liste, se zdi, kot da gozd sam diha in vsak list pripoveduje skrivnostne zgodbe, ki čakajo, da jih odkrijete.